Kaj sploh spada pod mobing in kako se ta odraža

Kljub temu, da tematika glede mobinga ni več takšen tabu, pa se še vseeno dogaja na delovnih mestih, kjer pa se nič ne naredi.

Velikokrat je mobing povezan samo z spolnim nadlegovanjem, malokrat pa se zavedamo, da je mobing vsakršno ponavljajoče psihično nasilje na delovnem mestu z namenom poniževanja in izginjanja iz delovnega okolja. Takšen način obnašanja pa lahko na dolgi rok resni vpliva na zdravje kot tudi na delovno učinkovitost žrtve.

Lahko pa mobing razdelimo v več različnih kategorij, kjer pod komunikacijski mobing uvrščamo:

• stalno kritiziranje dela brez utemeljenega razloga,
• raznorazne žaljivke, zasmehovanje, poniževanje,
• ignoriranje, ne odzivanje na vprašanja ali tudi splošno na pozdrave,
• napačno obveščanje in namenoma prekrivanje pomembnih informacij,
• širjenje govoric in spodbujanja drugih proti žrtvi,
• posmehovanje osebnemu videzu, govoru in njegovim sposobnostnim

In pa še kot napadi na delovno uspešnost:

• dajanje preveč oziroma premalo dela,
• kritiziranje osebe brez pravega razloga in podcenjevanje njegovega dela,
• dajanje nalog, ki so pod nivojem njegove usposobljenosti,
• ustvarjanje občutka nesposobnosti.

Velikokrat se pa žrtev znajde tudi kot tarča širjenju govoric, velikokrat dobiva nesmiselne in pretežke naloge, posmehovanje osebnemu videzu, govoru in sposobnostnim, prav tako pa se tudi spodbuja druge, da prav tako začnejo zavračati to osebo. A vseeno je velikokrat tako, da ko se zadeve začnejo bolj kazati in gre bolj za fizično nasilje, pa naj si bodo to samo grožnje, neposredno fizično nasilje z potiskanjem ali udarci, raznorazna spodbujanja psihičnega pritiska do točke izgorelosti in pa ignoriranje zdravstvenih omejitev in potreb, šele takrat se po navadi začnejo takšni problemi reševati, ko je zgolj že prepozno, oziroma jih sploh ne bi bilo potrebno, da bi do njih prišlo. A vseeno, je prepoznavanje mobinga težje, saj tukaj ne gre za enkratno dejanje, ampak se takšno vedenje ponavlja več časa.

Je pa velikokrat povezano z neravnovesjem med nadrejenimi in podrejeneimi. Se pa žrtev v takšnih primerih velikokrat okrivi sebe, v smislu, kot da je z njo nekaj narobe in zato mobinga tudi ne prijavi.