Rad bi živel kot ptica na nebu

Človek ima že od nekdaj željo po premikanju po zraku ali letenju kot mu pravimo. Vedno je pogledoval v nebo in se spraševal zakaj ptice lahko letijo, človek pa ne. Nič koliko jih je umrlo pri prvih prav bednih poizkusov da bi leteli, ko so si na svoja telesa pritrjevali ptičja peresa in mahali z rokami. Kasneje pa iz lesa sestavljali prve oblike in zametke današnjih letal in jih prav tako »okrasili« s perjem. Žal vedno neuspešno. In dokler človek ni začel uporabljati uma svojih možganov, dokler ni prišel do pravih spoznanj s področja fizike in aerodinamike, tako dolgo so bili poizkusi žel neuspešni. Poskušali so tudi z izdelavo balonov.

Šele nekje proti koncu devetnajstega stoletja in v začetku dvajsetega nam je uspel prvi polet z jadralnim in kasneje še z motornim letalom. Prvi uspešni poizkusi so trajali kratek čas in vsega nekaj sto metrov dolžine. Z vztrajnostjo in voljo pa je šlo vedno dalje in višje. Tako je človek postal tudi »ptica«. Z razvojem motorja in pa bližajoče se prve svetovne vojne, pa je razvoj letala šel samo še strmo navzgor. Vojaška vojna industrija je prav ponorela, saj je kontrola zračnega prostora postala strateškega pomena. Letala so začeli uporabljati tako za prevoz opreme, kot za borbe v zraku in uničevanje ciljev na tleh. Tudi v civilnem letalstvu je šla tehnologija strmo navzgor. Že med prvo svetovno vojno je uspel prvi prelet čez ocean. Tako se je začela doba dolgih poletov.

Do vojne so letala izdelovali iz lesa, pred koncem in takoj po začetku mira pa so tudi izdelali prvo povsem kovinsko letalo. Na koncu druge svetovne vojne in takoj po njej so razvoj doživela letala na reaktivni pogon in helikopterji. S tem se je spremenil način potovanja n transporta. Naenkrat so bili oddaljeni kraji zelo blizu.